Cement je najpomembnejša sestavina za pripravo betona, saj ob kristalizaciji med sabo poveže delce agregata in jih trdno spoji. Čeprav so ga poznali že Rimljani, se je njegova raba razširila šele z izumom Portlandskega cementa v Angliji ob koncu 19. stoletja.
Beton je proizvod iz cementa, agregata, vode in dodatkov. Svež beton je beton pred kristalizacijo, ki ga je mogoče še ulivati, črpati po ceveh ali stresti s tovornjaka. Po kristalizaciji cementa postane beton trd in mehansko odporen in ga ni več mogoče odstraniti drugače kot z mehanskimi postopki (mletje, razbijanje, razstreljevanje). Zato je pri pripravi betona izredno pomemben časovni potek proizvodnje in njena uskladitev s trenutkom uporabe. Prepozno uporabljen beton namreč izgubi svoje lastnosti in v najhujšem primeru uniči naprave in opremo.
Priprava betona je postopek, pri katerem se v ustreznem razmerju mešata agregat in cement ter dodaja voda in razni dodatki. Poteka v industrijskem obratu, ki se imenuje betonarna.
Betonarne delimo po več kriterijih.
Stacionarne betonarne so postavljene na določeno mesto in s svežim betonom oskrbujejo okolico v radiju nekaj deset kilometrov. Mobilne betonarne so izdelane tako, da jih je mogoče v kratkem času premestiti iz ene lokacije na drugo in tako slediti potrebam odjemalcev.
Po načinu proizvodnje betona razlikujemo kontinuirane in saržne postopke. Pri kontinuiranem se proizvedeni beton odjema ves čas, saržne pa izdelujejo beton po etapah v količini, ki jo zahteva naročnik in jo lahko odpelje tovornjak za prevoz betona.
Glavni del betonarne je mešalni boben z dovajalnikom za cement, agregat in vodo, okrog njega pa so razmeščeni transportni sistemi (horizontalni transportni trakovi, vertikalni elevatorji), sušilni bobni, vibracijska sita, filtri, silosi, rezervoarji in nakladalniki.
Pomemben podatek vsake betonarne je njena proizvodna kapaciteta, ki jo podajamo v kubičnih metrih proizvoda.
